Veliki božični rock koncert

Dne 25.12.2011 se je v Ambasadi Yu v Postojni odvijal Veliki Božični rock koncert. Koncert se je v Postojni odvijal že 18. leto zapored. Letos v Ambasadi Yu, kar je nekoliko vznemirilo nekaj privržencev rocka. Poleg tega pa karta ni bila ravno poceni. Kljub temu je bilo prizorišče napolnjeno in karte razprodane. Mislim, da so k temu pripomogli predvsem izvajalci Big Foot Mama, Pero Lovšin & Španski borci in Adam. Precej zgodaj so nastop začeli Adam, za njimi Big Foot Mama, ki je dodobra ogrela poslušalce, za uspešen zaključek koncerta pa so poskrbeli Pero Lovšin & Španski borci. Koncert je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker so po dolgem času končno skupaj stali na odru Big Foot Mama in Pero Lovšin & Španski borci. Le-ti so povezani že od samega začetka skupine Big Foot Mama, saj so bili  Big Foot Mama del predskupine Pera Lovšina Vitezi obložene mize. Koncert se je končal precej zgodaj, kar je malo pretreslo poslušalce. Jaz pa menim da je bila to ena izmed pozitivnih strani koncerta, saj so koncerti namenjeni poslušanju glasbe, dobro »žurko« pa si lahko vsak privošči tudi doma oz. v klubu. Malo bi pa pokarala organizatorje, saj so se mnogi pritožili nad organizacijo dogodka, predvsem zaradi prevelike vrste na vhodu, tudi tisti, ki so že kupili karte so morali čakati v vrsti s tistimi, ki so karte še nameravali kupiti, a so žal že pošle. In pa zaradi zelo neurejenih stranišč, kar pa je seveda skoraj stalnica na koncertih.

Ž.S.   Foto: U.G.

Začetek veselega decembra pod šotorom – Ana Pupedan in Elvis Jackson

Kot vsako leto je bil tudi letos v Postojni postavljen šotor. V njem bo v decembru kar nekaj koncertov,

ki jih prireja Klub študentov Postojna in Pivka. Letos so december otvorili z koncertom dveh zelo

priljubljenih skupin. Ti sta Ana Pupedan in Elvis Jackson. Med nastopom prvega banda – Ana

Pupedan so v šotoru bili večinoma le starejši od 20 let. Ti so z velikim navdušenjem peli skupaj z

nastopajočimi in plesali po glasbi. Navdušenje je bilo veliko. Proti koncu nastopa se je šotor končno

začenjal polniti tudi z najstniki oz. s še ne polnoletno publiko. Ti so si najprej poskušali pri šanku

izboriti kaj alkoholnega. Po Ani Pupedan so na oder prišli Elvis Jackson in straost publike pred odrom

se je malo bolj zamešala. Publika je bila navdušena. Bilo je prav res noro. Toda kmalu so se v publiki

začeli prerivati in pred odrom je nastal krog v katerem so se mladi fantje prerivali, padali po tleh in se

zadevali v preostale goste koncerta. Publika se je temu sprva nasmehnila, toda prav kmalu je postalo

vzdušje malo manj prijetno, zato je bila velika večina srečna, ko se je situacija umirila in so se lahko

vsi posvetili dogajanju na odru.

Obe skupini sta publiki ponujali odličen in nepozaben večer. Tudi celoten event je bil odličen, čeprav

mi vrstni red nastopajočih ni bil všeč, saj bi po mojem mnenju morali najprej nastopati Elvis Jackson

za mlajšo publiko, saj bi ta praviloma morala ob polnoči, torej ob začetku nastopa E.J., oditi iz šotora.

 

 

I.A.H.

Foto: V.H. (več)

SILA bazar

SILA bazar


V soboto, 26.11.2011 je od 10. do 16. ure na gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 18. SILA bazar. SILA (Slovenian International Ladies Association) je neprofitna, nevladna in nepolitična organizacija, ki združuje žene diplomatov in poslovnežev tujih držav, ki živijo v Sloveniji ter Slovenke.
Tokrat že osemnajsto leto skupaj prirejajo SILA bazar; dobrodelni sejem, kjer vsaka stojnica
predstavlja eno izmed držav SILA-članic. Te prodajajo značilne izdelke njihovih domovin. Letos je bil pridobljen denar namenjen v pomoč gluhim in naglušnim, invalidnim osebam, otrokom v akutni krizi ali z dolgoročnimi bolezni ter boju proti trgovini z ljudmi.
Celoten bazar je bil letos izredno uspešen. Sodelovalo je kar 33 držav ter Evropska unija, poleg njih pa so bile zasedene še 4 stojnice, ki so vabile ljubitelje kuhanja, umetnosti in knjig ter verjetno najbolj priljubljena stojnica – srečelov. Poleg ogromnega števila stojnic je bilo za organizatorje veliko presenečenje tudi število obiskovalcev, ki je bilo nad 6500, kot posledica pa je bilo zbranih skoraj 82.000€, kar je kar 19.000€ več kot v lanskem letu.
Kakor nam tudi rezultat pokaže so organizatorji svoje delo letos opravili odlično. Zelo pa je potrebno pohvaliti vse ženske, ki so v letošnji bazar vložile veliko truda in dela ter vse to delale z veseljem in prostovoljno.

I.A.H.

FOTO: Ragbi- Slovenija:Andora

V soboto 12. novembra, se je na Ovalu v Stanežičah slovenska ragbi ekipa spopadla z ekipo iz Andore. Ob polčasu je Andora vodila 15:0, vendar so kljub močnejšemu napadu slovencev v drugem polčasu, vseeno zmagali 15:6.
Foto: V.H.

več fotografij

Simbioza e-pismena Slovenija

Leto 2011 je leto prostovoljstva, prav zaradi tega smo se odločili, da na naši strani omenimo projekt Simbioza e-pismena Slovenija. Projekt je potekal med 17. in 21. oktobrom po vsej Sloveniji. Namen je bil preko medgeneracijskega sodelovanja dvigniti računalniško pismenost starejših. Mladi prostovoljci so se razdelili v skupine, saj je projekt potekal cel teden v dveh terminih in sicer dopoldne med  9.00 in 11.00 uro ter  popoldne med 16.00 in 18.00 uro. Prostovoljci so se lahko prijavili na internetu in si izbrali katere dni, termine in vsebine bodo poučevali. Prav tako so se udeleženci lahko prijavljali na internetu in na mestih kjer je kasneje potekalo izobraževanje. Na primer, v Postojni so izobraževanja potekala v prostorih Šolskega centra Postojna, Ljudske univerze in knjižnice Bena Župančiča. To, da so se lahko starejši prijavili na internetu se mi je zdelo povsem nepotrebno, saj so se prvi dan projekta učili dele računalnika in so šele četrti dan projekta spoznavali internet. Projekt je bil razdeljen na več modulov, ki so se iz dneva v dan stopnjevali, udeleženci pa so se lahko prijavili na tistega, ki ustreza njihovemu znanju. Odziv starejših je bil pozitiven in so mnenja, da je takšnih projektov premalo.
Ž.S.

Sijajni POP

Sijajni  POP je naslov pop art razstave, ki je gostovala v Piranu med 11.6. in 9.10. Razstava je bila na ogled v palači Trevisini, ki se lahko pohvali kot ena redkih začasnih galerij s pogledom na morje. Stare restavrirane freske v palači so kot nalašč za umetnine Andyja Warhola, Roya Lichtensteina, Toma Wesselmanna, Jamesa Rosenquista, Roberta Rauschenberga in Johna Chamberlaina, ki so v lasti Žive Škodlar in Laza Vujića. Lastnika umetnin imata galerijo tudi v Ljubljani. Pop art se je razvil v Veliki Britaniji, kasneje pa tudi v Ameriki, še posebno v New Yorku. Tam je Andy Warhol ustanovil The Factory, Tovarno, ki je pod eno streho združevala vse zvrsti umetnosti, ki so se razvile v obdobju pop arta. To so na svoj edinstven način posnemali tudi v Piranu, kjer so predstavili manj znane umetnike in organizirali različne delavnice, za zaključek pa so 28.9. predvajali film I shot Andy Warhol.

Ž. S.
Foto: U.G.

Dijaški koncert v Ilirski Bistrici

8.10.2011 ob 22.00 naj bi se pred gimnazijo v Ilirski Bistrici začel Dijaški koncert, a ko sem se sprehajal po šotoru nisem imel težav s prehajanjem iz ene strani šotora na drugo stran, saj nas je bilo v njem max. 30 ljudi, če štejemo zraven vse nastopajoče, spremljevalce, tonske mojstre, organizatorje in natakarice.

Prvi  so na odru začeli mladi band Rotacija, takrat se je občinstvo počasi začelo valiti v šotor. Na vhodu in po celem prostoru so svoje delo opravljali varnostniki, ki so bili po mojem mnenju preveč grobi, nestrpni in nevljudni. Kmalu za njimi je na oder prišla glavna skupina Zmelkoow. Po porodnih krčih se je rodilo občinstvo, ki so Zmelkoow postavili predse, na ograjo, v prvo vrsto. Po uri in pol starih in novih hitov so dodobra izčrpali občinstvo, ki se je žejno odpravilo do šanka. Tretja skupina Pivo in čevapi je brez kitar, vokala, v stilu srbske guče uničila še zadnje atome energije v občinstvu, ki je še vztrajalo. 

Po mojem mnenju so se organizatorji (Klub študentov Ilirska Bistrica) dobro odrezali. Nastopajoči in tonski mojstri so opravili svoje delo, kot je bilo od njih pričakovano. Lokacija je bila dobra, a težko dostopna za tistega, ki še nikoli ni bil pred gimnazijo Ilirske Bistrice. Še enkrat bi okaral varnostnike, saj so  na zelo neprikupen način odslavljali rajo stran od odra med zadnjim komadom Čevapov. Za konec pa še organizatorjem en nasvet, in sicer ne kopirajte Piva in čevapov: Ko publika hoče še, igrajte še! ;)

U.G.

Foto: V.H.

 

IDO Streetdance Show World Championship & Hip hop World Cups.

“Dancing with the feet is one thing, but dancing with the heart is another”

Za vse take, ki se s srcem in dušo ukvarjajo s plesom ali enostavno obožujejo gledati prav take, se je od 29.9. do 2.10.2011 v gospodarskem razstavišču, v Ljubljani, odvijal IDO Streetdance Show World Championship & Hip hop World Cups.

Mladi  talentirani plesalci so tu pokazali kaj znajo in tekmovali  za naziv najboljšega na svetu. Plesalo se je v različnih kategorijah  glede na število plesalcev, zvrst plesa in spol. Poleg tekmovanja med plesnimi skupinami in nevrjetnimi solo predstavami so bili med drugim zelo napeti break dance battli. Tu so gledalci sedeli na odru, v njihovi sredini pa sta plesala 2 break dance plesalca, kakor da je njun zadnji dan življenja, se vrtela na glavi in delala salte, da je gledalcem kar vzelo sapo. To je bilo posebej všeč otrokom, saj so svojim vzornikom tako lahko bili bližje kot kadarkoli. Starejšim osebam pa so bili obratno najbolj ušeč nastopi mlajših plesalcev, ki so z nedolžnim obrazom in sramežljivim pogledom prišli na oder, nato pa s svojim talentom presenetili celotno dvorano. Priljubljene pa so bile tudi plesne dvojice in skupine, saj je publiko navdušilo usklajeno gibanje in menjavanje postavitev plesalcev.

                  

 

Vsi, organizatorji, plesalci in gledalci so bili zelo navdušeni nad celotnim dogajanjem in vzdušjem med vsemi.

Toda, ni bilo vse prav tako lepo kot je izgledalo. Na svetovnem prvenstvu bi pričakovali predstavnike veliko držav celega sveta, toda ob pogledu na seznam tekmovalcev, lahko vidimo, da je tekmovalo le 10 različnih držav, ki so bile vse evropske. Prav tako pa so prevladovale slovanske države, oz. države iz okolice Slovenije. »Ne vem zakaj tam piše 'svetovno', če je to slovansko  prvenstvo« je izjavil eden od gledalcev, ki je bil, kot pravi, razočaran, saj se je veselil srečanja z drugimi kulturami in spoznavanje drugačnih odnosov do plesa. Poleg majhne raznolikosti držav pa je gledalce čudilo, da jih je veliko manj plesalo kot jih je bilo v programu zapisanih. Kar nekaj plesalcev in plesnih skupin (točnega števila nam na žalost niso posredovali) se je šele zadnji hip odjavilo od prvenstva, nekateri pa niso niti obvestili organizatorjev o njihovi odsotnosti. Tako so bili živci organizatorjev in preostalih tekmovalcev dobro preizkušeni že na generalki, na kateri so ugotovili odsotnost plesalcev. Managerju znane skupine Maestro se je to zdelo zelo neodgovorno. Pravi, da se mu zdi škoda truda, ki je bil vložen v organizacijo tega dogodka, če ni tujcev.

                  

V pogovoru s plesalci pa smo odkrili še nekaj. Kot pričakovano vsi že plešejo od malih nog in so pravzaprav z glasbo in plesom odraščali. Presenetljiv pa je razlog, zakaj so se začeli ukvarjati s plesom. Večina starejših plesalcev je začela, ker so ljubili glasbo in izražanje čustev z gibi. Pri mlajših plesalcih  pa je bil najbolj prisoten odgovor, da pravzaprav ne vedo, da so jih starši poslali na plesne ure ali pa, da so jih mikala tekmovanja. Tudi v pogovoru z občinstvom se je izkazalo, da hip-hop in streetdance postajata vedno bolj tekmovalna plesa. »Vse se začne že v plesnih šolah, saj se danes le težko najde šolo, ki svoje učence uči za njihovo osebno rast ter veselje ne pa, da jih le pripravlja na tekmovanja.« Tako pravi mati plesalke, ki je svojo mlajšo hčerko prav iz tega razloga že izpisala iz plesne šole. Pravi, da so bila vedno bolj pomembna tekmovanja in nagrade, vedno manj pa sproščanje in veselje pri plesu. »Pravzaprav se mi plesalci ne bi smeli boriti za nagrade, ampak najprej za to, da naš ples ponovno dobi takšen zgled kot ga je nekoč imel. V pogledu plesalca vidiš, ali pleše njegovo srce z njim, ali le misel na zmago« pravi plesalec iz Češke, ki se že od petega leta ukvarja s plesom. 

Ne glede na vse, je bilo letošnje svetovno prvenstvo nepozaben dogodek. Gledalci in organizatorji so bili zelo zadovoljni, tujim plesalcem in njihovim spremstvom pa je bila slovenska gostoljubnost še posebej všeč , tako so obljubili, da nas obiščejo še kdaj.

I. A. H.
Foto: E.I. in U.G.